nedelja, 20. november 2011

Otroški festival "igraj se z mano"

Kot prostovoljka sem se letos prvič pridružila otroškemu festivalu. Bilo je zelo lepo. Utrinke sem shranila v albumu otroški festival "Igraj se z mano".


Čas

Cikel pesmi na straneh Prve slovenske literarne on-line reviji LOCUTIO. Utrinke z literarnega večera sem zbrala v album festival AnaBdi 2011.


Čas in jaz

* AnaBdi festival 2011, prejela 2. nagrado v literarni kategoriji natečaja

Kos svežega kruha z nasmehom v dlani
nosiš proti mojim ustnicam,
ki se kot zemlja razprejo semenu in vodi,
da obudiš hrepenenja.

V zmesi zmletega žita in dežja
okušam tvoje podarjene obljube,
resnice spoznanj,
meje spominov in potovanje pozabljanja.

Med prsti te precejam kot vodo,
ko me dvigaš s tal in spuščaš,
kot počne sonce sleherno jutro in večer
in kot se življenje na kopnem
in v vodi odpravlja k počitku.

S koraki te režem,
ko za seboj puščam odmrlo kožo in izpadle lase.
Označujem te s svojim vonjem,
da si ga s sebe drgneš s snegom,
s cvetjem, morsko soljo in soncem.

A vsakič, ko ugasnem luč, da me dan ne zmoti,
z očmi potegnem cesto po šipi
in jo položim pred tvoje obličje.


Čas, ko mi govoriš

Ustavil si se na balkonu,
med perilom, ki za roko drži sonce,
in iz tvojih nedri
mlade bršlinke pijejo goloto modrine
in mi poslednje slovo lije po licih.

Čutiva drug drugega,
v brezčasju regratove preproge pod balkonom,
in ko tvoja roka gre skozi lase krošenj v sadovnjaku
in ti sončna svetloba in jaz kodrava lase,
mi govoriš, naj zvlečem jutro pod prho
in te pokličem.

Ko s tvojih neder prestopi spanec, te z očmi topim,
da kot bonbon iščeš v meni
brbončice hrepenenja po tvojem glasu.

Čas, ko kapljaš

Opazil si, da postanem podobna tvoji sestri,
ko bolščim v palico strahu,
s katero v mojih pljučih mejiš količino zraka in hotenja.

Ne priganjaj me naprej. Prosim.
Tukaj, kjer so se mi noge vdrle,
te bom čakala, da me pobereš.
Takoj sprejmem, če me poneseš v naročje spočetja.

Zebe me, kot da je iz mene že zdavnaj vse odteklo.
Vsakič, ko zajamem zrak,
se mi na tkivo v prsih naložijo kristali bolečine
in se dušim.
Rotim te,
da me ogreješ s kapljami tvoje krvi.



Utrinki z bazarja NO v Ljubljani

četrtek, 28. julij 2011

Puli

Mladiči so odšli v soboto na morje jaz pa sem se lotila generalke v kuhinji. Vmes malo smuknem za računalnik, da noge odpočijem. Pa še na nekoliko pozabljen blog sem se spomnila.

V aprilu sem dokončala težko pričakovan puli. Naknadno sem ga še zožala, tako, da se mi je slikanje in objavljanje zavleklo.




Z velikim izzivom sem se lotila naslednjega pulija. Že sam začetek nabiranja in štrikanja pletenja sem pričela nenavadno, če primerjam navodila izdelave v kaki reviji ali knjigi o pletenju. Rame sem sešila strojno, ostalo pa sem pletla okroglo in se prilagajala s snemanjem in dodajanjem pentelj.




Prav nič poletni teden ni bil, vreme me spominja na september. In tako sem sama sebe presenetila s čistilno akcijo kuhinje, a dokler me drži vnema jo moram kar izkoristit. Namreč čistk me je groza, ker mi je vedno težko zavreči kramo, ki jo ne potrebujem. In potem prekladam iz ene škatle v drugo, a nekaj še vedno nazaj pospravim v omaro.

nedelja, 07. marec 2010

Ko se vozim z avtobusom

V lanskem letu sem izdala zbirko pesmi Prebujena iz sna. Dan po Miklavžu sem imela predstavitev zbirke v Knjižnici Domžale.

Z

Z bosimi stopali
se oprijemam makadama.
Kaplje s čela
posrkajo kamenčki.
Zelena preproga
filtrira opno pljuč,
ki čuti premikajoče ovčice
nad mojim temenom.
Srce objema …
pod stopali prehojene korake svobode.


Pesnici Zlatki L., ki mi je povezovala literarni večer sem podarila zlato ribico za srečo.




Ko se vozim z avtobusom po raznih opravkih, se mi zahoče kvačkat. Na začetku se mi je dogajalo, da nisem imela nič s seboj. Ker v torbici najdem komaj kaj prostora, so se mi pravšnje zdele ribice. Klopko in kvačko stlačim v kotiček.

Na avtobusu pa kljub ostalim vozačem imam mir (v prvi vrsti pred gospodinjskimi opravili, pa še cel kup drugih stvari se najde) dokler se ne pripeljem in izstopim.





Doma kvačkam večje prte, izbiram vzorce za okrogle in ovalne oblike. Še doma mi včasih dela problem v kateri vrsti sem, zato niti ne pomislim, da bi delala na avtobusu. Sem pa odkrila rešitev označevanja (kje sem)z magnetki.

Preberi tudi Akvarij v pentljah...


torek, 02. marec 2010

Danes sem prejela SWAP Valentinovo darilo

Z velikim veseljem vam pokažem darilo, ki sem ga danes prejela od SWAP partnerke Tea.



Neverjetno, kljub daljavi sva bili povezani. Obe sva odposlali v sredo in danes obe prejeli darilo. Z navdušenjem in radovednostjo kaj bom dobila, sem te dni pobirala pošto iz nabiralnika.
A danes, ko sem prišla domov me je na polici čakala rumena kuverta. Začela sem jo odpirat in občutila, da se v njej skriva nekaj mehkega. V dlani zagledam zapakiran srček, nato rožico in še
ovojnico za robčke ali se tako prav reče? Na srček, ki je obesek za ključe, bom pripela USB ključke. Rožica je v vitrini med školjkami, ovojnica za robčke pa v torbici.
Sandra puno ti hvala
za darila!!!



ponedeljek, 01. marec 2010

SWAP 2010

Odpiram nov blog z menjavo ročnih del SWAP 2010. Novo leto mi je prineslo nekaj sprememb in z veseljem jih sprejemam za svoje. Splet ne pozna meja in ročna dela tudi. Brala sem pri blogerki Vitanova in bila sem takoj za, da se pridružim še jaz.
V sredo 24. februarja sem odposlala kvačkano čipko v darilni šatuljici SWAP partnerici Tea. Upam, da bo Tei všeč. Tema je bila darilo za Valentinovo, zato sem prtiček skvačkala z rdečim bombažem.



Preberi tudi tukaj.